Refleksija v soparnem ponedeljkovem popoldnevu
Dandanes smo soočeni s porastom števila medijev in načinov oglašanja, toda resnica je v temu, da se ljudje vse manj poslušamo. Kot sem enkrat že nekje zapisal, se demokracijo razume kot svobodo govora, seveda pa tudi svobodo, da nas nihče ne posluša. To je neka naša vrsta prekletstva, zamašeno uho, ki ga prinaša moderen način življenja.
Zanimiv je ta kapitalizem, saj človek na tako lahek način dobi vtis, da je svoboden samo zato, ker lahko kupi, kar hoče ali, da napiše, kar hoče na blogu, ki ga tako ali tako ne bo nihče prebral. Vse to je iluzija. Sistem se je organiziral tako, da mu nihče več nič ne more. Ta sistem nikogar ne vidi, nikogar ne sliši, on samo nudi storitve in akumulira denar. Lahko lepimo etikete post-to, post-tisto, toda nič se pravzaprav ne menja. Končno so ustvarjene funkcionalistične sanje.
Kaj pa individualizem?? Dovršen način je to, da se lahko poruši bilo kakšno organiziranje, ki bi lahko ogrozilo to kapitalistično orgijo, ki je usmerjena v apokaliptični konec. Individualizem ustvarja osamljene gomile.!!! Individualizem so tudi blogi. Dokler sedimo doma ali za računalniki in izmerjenimi obveznostmi, takrat je država mirna. Uspavani smo. Politično kastrirani. Zato se je potrebno priključiti svoji socialni mreži in tako zadovoljiti potrebo po druženju. Kaj pa individualizem?? Izvrstno dodelan način, da napake sistema posamezniki doživljajo kot osebni neuspeh na trgu dela. Država ustvarja samo privid svobodnega govora s tem, da nam daje načine, da si lahko med seboj izmejujemo besede, ni pa obvezna, da nas posluša. Če daš vsakemu svobodo govora, se nič ne sliši, ker vsi govorijo v en glas!!!
I think we risk becoming the best informed society that has ever died of ignorance. (Reuben Blades)
4.08.2008 ob 22:29
ma ja, blog je ko ena simpatična samopomočna skupina za tiste, ki se jim da tipkat in sanjajo revolucijo… predvsem tisti moment na koncu, ko poveš zgodbo in pol usi v en glas… we love you…in pol katarza…in čez dva dni ponovi…v bistvu smo si sami krivi, če protestiramo tako, da besno tipkamo kako trpimo in čakamo, da nam ekran prikima…ali pač tistih 354 frendov, ki jih tud enkrat u živo ne bomo vidli…ja, vsi na bloge, da bodo prazne ulice…smiselno, to kar si napisal. ne vem, če te v individualizem bolj potisne eksistiranje v imaginarnem ali dejansko stanje, ko imaginarno prileze iz lukenj v realnost. in pol taki komadi
4.08.2008 ob 23:05
Ja ,.. tako!