Moja mati (se) ne pusti farbat
Moja mati obožuje barvanje. Še več, da ni postala računovodkinja, sem prepričan, da bi postala pleskar, malar po domače!!! Enostavno, ona in čopiči vseh vrst za barvanje so ubijalska kombinacija. Na srečo je pokojni stari še za časa življenja to pravočasno skapiral in je vse, kar bi jo spomnilo na barvanje, spravil iz hiše., Toda vseeno, s časa na čas se je mati spomnila, da je potrebno kakšen del pohištva “osvežiti,” kakor je ona temu rada rekla. V takih trenutkih je bilo najboljše oditi iz hiše in se vrniti naslednji dan, predvsem zaradi nevarnosti, da bi kdo od nas končal zalepljen ob zid kot muha v pajkovi mreži.
Tako je damo prav danes preblisknila ena od tej sijajnih idej. Padlo ji je na pamet, da je treba prebarvati vsa vrata v stanovanju???? Njej glede tega ni potrebno kaj dosti in je tako danes na vrat na nos odšla od doma, obiskala prvo najbližjo prodajalno Merkurja pri Slavčku in se vrnila s kanto barve, dvemi čopiči in vsem ostalim priborom, ki je potreben za uspešno izvedbo tega posla. Aja, da ne pozabim, ko sem že pri uspešnosti, da ona nikoli barvanja ne opravi uspešno. Evo, zdaj je mimilo že kar nekaj ur, ona pa še vedno nekaj maže in maže.
Zdaj pa biser njene “iznajdljivosti.” Ko je ugotovila, da je samo ena kanta barve očitno premalo, se je odločila, da prebarva samo eno stran vseh vrat, seveda tiste, ki so obrnjene proti hodniku, da se vidi, seveda. Jaz se še zdaj dušim v tistem prepoznavnem vonju. Zdaj pa tisto najhujše. Celo stanovanje bo ostalo v temi, kajti, če bi kdo od prišlekov slučajno prižgal luč, bi lahko, Bog ne daj, uleteli insekti in bi se tako zalepili na njeno sveže remek delo. Loooooooodnica.
Danes ne smem več k njej, ker je Mama told me not to come!






5. julij, 2008 at 21:30
Ha…
Sej moja tudi načeloma.